Že 750.000 Slovencev uporablja orodja umetne inteligence, je razkril minister za visoko šolstvo Igor Papič. To pomeni, da skoraj 40 odstotkov prebivalstva redno uporablja tehnologijo, ki je bila še pred kratkim domena ozkega kroga raziskovalcev. Ravno vprašanje, kako ta hiter prehod iz laboratorijev v vsakdanje življenje usmerjati varno in etično, je bilo v središču šestega foruma predsednice republike na Brdu pri Kranju.
Dogodek z naslovom »Umetna inteligenca: med napredkom, odgovornostjo in novo pismenostjo« je združil strokovnjake, ki so razpravljali o prihodnosti tehnologije v državi. Predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila nujnost, da umetna inteligenca ostane pod človeškim nadzorom. V enem izmed preteklih nagovorov je potegnila vzporednico s kultnim filmom »2001: Vesoljska odiseja« in opozorila, da je treba sodobnim različicam računalnika HAL 9000 preprečiti, da bi postale »svojeglave«. Kot ključno orodje pri tem je izpostavila evropski Akt o umetni inteligenci, ki postavlja globalni standard za regulacijo.
Kljub temu da je Slovenija z raziskavami na Inštitutu Jožef Stefan in Univerzi v Ljubljani na področju prisotna že 50 let, strokovnjaki opozarjajo na izzive. »V zgodovini nismo bili samo opazovalci,« je poudarila dr. Vida Groznik s Fakultete za računalništvo in informatiko. Po njenem mnenju ni razloga, da bi Slovenija postala zgolj uporabnica tujih rešitev. Vendar pa prenos znanja v gospodarstvo ostaja težava. Nenad Šutanovac z Gospodarske zbornice Slovenije opozarja, da predvsem mala in srednja podjetja po stopnji digitalne zrelosti zaostajajo za evropskim povprečjem.
Na forumu so udeleženci poudarili tudi pomen izobraževanja. Strokovnjaki, kot je Blaž Zupan, so pozvali k sistemski vključitvi podatkovne pismenosti v vse šolske predmete, ne le k pouku računalništva. Kot priznanje za pionirsko delo je predsednica na dogodku podelila državno odlikovanje zlati red za zasluge dr. Ivanu Bratku, ustanovitelju prvega laboratorija za umetno inteligenco v Sloveniji leta 1985.