Druga cev avtocestnega predora Karavanke, osemkilometrski vzhodni del, je bila danes slovesno odprta in predstavlja pomemben mejnik v evropski prometni infrastrukturi. Njena otvoritev prihaja sedem in pol let po začetku gradnje na avstrijski strani, medtem ko je na slovenski strani prišlo do dveletne zamude zaradi zapletov pri izbiri izvajalca. Nova cev bo takoj prevzela ves promet, saj obstoječa zahodna cev, stara že 35 let, potrebuje obsežno konstrukcijsko prenovo in nadgradnjo svojih elektromehanskih sistemov.
Sodobna rešitev za preobremenjeno pot
Zaključek izkopa predora je bil marca 2024, čemur so sledila ključna zaključna dela in namestitev elektromehanske opreme. Po temeljitem testiranju je nova predorska cev zdaj pripravljena za obratovanje. Popolna izkoriščenost obeh cevi je predvidena do leta 2029, kar naj bi bistveno povečalo pretočnost predora in zmanjšalo stalne zastoje na obeh straneh meje, še posebej med vrhuncem poletne turistične sezone. Projekt, ki je stal 115 milijonov evrov brez DDV, je prepoznan kot eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Sloveniji v zadnjih letih, ključen za izboljšanje varnosti in prometnega toka v evropskem prometnem omrežju.
Desetletja načrtov in naraščajočih potreb
Zamisel o predoru Karavanke, vitalni povezavi med Slovenijo in Avstrijo skozi Karavanke, se je pojavila že v poznih 70. letih prejšnjega stoletja. Gradnja prve cevi, dolge 7.864 metrov, se je začela leta 1986 in je trajala pet let, uradno pa je bila odprta 1. junija 1991. Ob otvoritvi je veljala za enega najsodobnejših in najvarnejših predorov v Evropi. Kljub začetni zasnovi kot dvocijevni predor je bila zaradi nižjih od pričakovanih prometnih potreb zgrajena le ena cev. Vendarle je predor hitro pridobil na pomenu in postal ključna čezmejna cestna povezava za države EU in Zahodnega Balkana ter eno najprometnejših mejnih prehodov v Sloveniji.
Obseg prometa se je dramatično povečal, s povprečno približno 6.200 vozil dnevno leta 2005 na 13.500 vozil dnevno leta 2023, vključno s 1.700 tovornjaki. To znatno povečanje, skupaj z neustreznim prezračevalnim sistemom in nerazrešenim evakuacijskim konceptom, je povzročilo pogoste večkilometrske zastoje na obeh straneh, zlasti v poletni turistični sezoni in med prazniki, kar so poganjali turistični tokovi in začasni delavci v tujini. Nujnost nadgradnje je postala očitna že po dobrih desetih letih delovanja, odločitev pa je dodatno pospešila evropska direktiva. Leta 2004 je Evropska unija predpisala minimalne varnostne standarde za predore, ki so zahtevali nadgradnjo karavanškega predora do leta 2019 z izboljšanimi evakuacijskimi potmi in prezračevanjem. Gradnja druge predorske cevi je bila prepoznana kot optimalna dolgoročna rešitev. Slovenska vlada je avgusta 2011 uradno potrdila nujnost te nadgradnje in se zavezala k zagotovitvi dvocijevnega delovanja do aprila 2019. Nato sta Slovenija in Avstrija leta 2012 dosegli dogovor o gradnji druge cevi, s čimer sta sprožili potrebne dokumentacijske postopke.
Simbol sodelovanja in razvojni zagon
Na uradni otvoritveni slovesnosti v Jesenicah je infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek poudarila, da je nova cev najsodobnejši cestni predor v Sloveniji in ključni del evropskih prometnih povezav. "Gre za naš najmodernejši cestni predor, ki je del ene ključnih evropskih prometnih povezav," je izjavila in ponosno dodala: "Znova dokazujemo, kako izvrstno Slovenija zna in zmore." Ministrica Bratušek je trenutno obdobje razglasila tudi za "leto predorov", saj skupna dolžina nedavno dokončanih predorov, vključno s tistimi za drugi železniški tir in severnim delom tretje razvojne osi, presega 32 kilometrov. Razkrila je tudi, da je sedanja vlada v svojem mandatu za naložbe v prometno infrastrukturo namenila rekordnih sedem milijard evrov, od tega več kot 1,7 milijarde evrov samo za tekoče leto, kar je milijardo več kot leta 2020.
Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa, je priznal zahtevne geološke razmere, s katerimi so se srečevali med gradnjo in ki so zahtevale uporabo najsodobnejše tehnologije. Poudaril je širši pomen projekta, ko je dejal: "Druga cev predora Karavanke povezuje države, ljudi in gospodarstva, je simbol sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter pomemben prispevek k razvoju evropskega prometnega prostora." Pomen projekta je izpostavila tudi Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Da bi obeležili dogodek, Dars ponuja javnosti edinstveno priložnost za ogled novega predora. Zainteresirani posamezniki se lahko po predhodni prijavi sprehodijo približno 700 metrov v notranjost predora, preden se odpre za reden promet, kar jim omogoča, da si iz prve roke ogledajo obseg in tehnično kompleksnost projekta.
Prihodnost evropskega prometa
Medtem ko bo vsa pozornost v prihodnjih mesecih namenjena nujni obnovi starejše cevi, bo zagon obeh predorskih cevi do leta 2029 prinesel dolgoročno rešitev za pretočnost in varnost prometa na eni najpomembnejših evropskih poti. Z investicijo v sodobno infrastrukturo, kot je predor Karavanke, Slovenija ne le izboljšuje lastno prometno mrežo, ampak tudi krepi svoje vezi s sosednjimi državami in širšim evropskim gospodarskim prostorom. Dogodek ogleda predora za javnost, ki ga organizira Dars, pa ponuja priložnost, da državljani sami spoznajo veličino in pomen tega strateškega projekta.