Spor v Državnem zboru
Na kolegiju predsednika državnega zbora je danes završalo. Razprava o razdelitvi mest v delovnih telesih DZ se je sprevrgla v oster politični spopad med prihodnjo koalicijo in opozicijo. V ospredju sta bila predvsem Svoboda in Levica z Vesno, ki opozarjata na nepošten razrez funkcij in omejevanje njihovega vpliva v parlamentu.
Svoboda: »Volilni rezultat mora nekaj pomeniti«
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je poudaril, da bi morala največja parlamentarna stranka glede na 29 poslancev dobiti več kot pet predsedniških mest v odborih in komisijah DZ. Po njegovem mnenju trenutni razrez nesorazmerno favorizira trojček NSi, SLS in Fokus, ki ima skupaj devet poslancev, a bi kljub temu vodil kar štiri delovna telesa.
Svoboda je zato zahtevala še eno predsedniško mesto – bodisi v odboru za obrambo bodisi v odboru za izobraževanje, mladino in znanost. Toda predlog je naletel na zid. Zavrnile so ga SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati Anžeta Logarja ter Resnica.
Levica in Vesna: »Nismo zainteresirana javnost«
Napeto je bilo tudi med Levico in Vesno ter bodočo koalicijo. Luka Mesec je opozoril, da sta njegovi stranki praktično izključeni iz odborov, ki so zanju politično ključni – okolje, zdravje ter izobraževanje.
V zameno za sedeže v teh odborih je ponudil odpoved članstvu v več drugih telesih, med drugim v ustavni komisiji in odboru za zadeve EU. Predlagal je celo razširitev omenjenih odborov, da bi koalicija kljub temu ohranila večino. A tudi ta kompromisni predlog ni dobil podpore.
Mesec je ob tem ostro kritiziral odločitev bodoče koalicije:
»Mi nismo tukaj zainteresirana javnost, mi smo tukaj ena od parlamentarnih strank,« je odgovoril vodji poslanske skupine SDS Jelki Godec, ki je dejala, da lahko sodelujejo v razpravah, nimajo pa glasovalnih pravic.
Obtožbe o politični igri
V bodoči koaliciji so Svobodi ter Levici in Vesni očitali dvojno igro. Po njihovih besedah so se na četrtkovem neformalnem posvetu že dogovorili o razdelitvi mest, danes pa naj bi pred kamerami igrali vlogo žrtev.
Na drugi strani so predstavniki bodoče opozicije vztrajali, da so na pogovorih delovali konstruktivno, končni razrez pa označili za nepošten in politično motiviran.
SDS ostaja največji zmagovalec razdelitve
Kljub burni razpravi se razmerja moči niso spremenila. Predlog razdelitve mest so podprli SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati, Resnica ter poslanci narodnih skupnosti. Proti so bili Svoboda, SD ter Levica in Vesna.
Po trenutnem dogovoru bo največ predsedniških mest pripadlo SDS – kar osem. Svoboda bo vodila pet delovnih teles, SD dve, ostale poslanske skupine pa po eno.
Prišlo je tudi do nekaj manjših premikov. Levica in Vesna sta se odpovedali podpredsedniškemu mestu v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki ga je nato dobila Svoboda. NSi pa je v komisiji za peticije odstopila enega člana, ki je pripadel SDS.
Končna odločitev v ponedeljek
Poslanci bodo razdelitev delovnih teles dokončno potrjevali na ponedeljkovi izredni seji DZ. Poleg tega bodo obravnavali še interventni zakon za razvoj Slovenije ter glasovali o Nataši Avšič Bogovič za podpredsednico DZ in Špeli Ocvirk za generalno sekretarko parlamenta.
So pa bile poslanske skupine pri eni točki vendarle enotne – soglasno so podprle skrajšani postopek obravnave sprememb zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom.