Po navedbah kopije 14-točkovnega memoranduma o razumevanju med ZDA in Iranom, ki naj bi ga državi podpisali v petek v Švici, naj bi Washington Teheranu namenil 300 milijard dolarjev za povojno obnovo ter sprostil zamrznjena iranska sredstva v okviru postopnega rahljanja sankcij.
Naj bi šlo za sporazum, ki bo formalno podpisan konec tedna v Švici, medtem ko ameriška vlada njegove vsebine še ni javno potrdila. Zaradi pomanjkanja uradnih informacij so do dokumenta zadržani tudi kongresniki obeh ameriških političnih taborov.
Memorandum naj bi med drugim določal takojšnjo ustavitev spopadov na vseh frontah, vključno z Libanonom, ter zavezo obeh strani, da ne bosta nadaljevali sovražnosti ali groženj z vojno. ZDA in Iran naj bi se zavezala tudi k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti ter nevmešavanju v notranje zadeve.
V dokumentu je predvideno tudi, da bi strani v 60 dneh poskušali doseči končni mirovni dogovor, z možnostjo podaljšanja rokov ob soglasju obeh strani. Do takrat naj bi veljal obstoječi status quo, vključno z zadržanjem novih ameriških sankcij.
Po navedbah memoranduma naj bi se ameriške sile v 30 dneh umaknile iz bližine Irana, Iran pa naj bi v istem roku ponovno vzpostavil promet skozi Hormuško ožino. Prav tako naj bi ZDA skupaj z regionalnimi partnerji v 60 dneh pripravile načrt za obnovo Irana, ocenjen na najmanj 300 milijard dolarjev.
V zameno naj bi Iran potrdil, da ne bo nikoli razvil jedrskega orožja, medtem ko naj bi vprašanje obogatenega urana ostalo odprto do končnega dogovora. ZDA naj bi v okviru postopnega izvajanja sporazuma omogočile tudi izvoz iranske nafte ter povezane finančne in logistične storitve.
Podpredsednik ZDA JD Vance je pred objavo dokumenta potrdil, da gre za enostranski memorandum dolžine približno ene in pol strani.
V ameriškem kongresu je dokument sprožil številna vprašanja. Tako republikanski kot demokratski kongresniki zahtevajo objavo podrobnosti in opozarjajo, da bi moral morebitni dolgoročni dogovor potrditi kongres. Nekateri republikanci so izrazili podporo pogajanjem, a hkrati opozorili na nejasnosti glede vsebine sporazuma.
Demokratski predstavniki pa poudarjajo dvome o smiselnosti konflikta, če bi končni dogovor lahko pomenil slabši izid od prejšnjega jedrskega sporazuma iz časa Baracka Obame, ki ga je kasneje enostransko razveljavila administracija Donalda Trumpa.