Slovenska vlada je 21. marca sprejela pomemben korak za krepitev tehnološke neodvisnosti in gospodarske konkurenčnosti. Uradno je potrdila Nacionalni program razvoja čipov in polprevodniških tehnologij do leta 2030. S 160 milijoni evrov predvidenih naložb želi Slovenija postati ključen igralec v izbranih nišnih segmentih globalnega trga polprevodnikov, ne da bi se podajala v masovno proizvodnjo.
Vlada Republike Slovenije je s to odločitvijo postavila temelj za okrepitev ekosistema elektronske industrije in celotnega gospodarstva. Program, ki se naslanja na več kot petdesetletno tradicijo Slovenije v mikroelektroniki in visoko raven obstoječega strokovnega znanja, se osredotoča na področja z visoko dodano vrednostjo. Mednje sodijo razvoj aplikacijsko specifičnih integriranih vezij (ASIC), sistemov na čipu (SoC) in naprednih tehnologij naslednje generacije. Ta specializiran pristop je zasnovan tako, da Slovenijo postavi kot prepoznavnega in konkurenčnega akterja na globalnem odru, hkrati pa zmanjša njeno odvisnost od zunanjih dobavnih verig – ranljivost, ki so jo poudarile nedavne globalne motnje.
Pomen tega programa je poudarjen z osrednjo vlogo čipov v sodobnem življenju. Ti so srce skoraj vseh elektronskih naprav, od pametnih telefonov in avtomobilov do medicinske opreme in industrijskih sistemov. Nepogrešljivi so za komunikacijo, dostop do informacij in razvoj naprednih digitalnih storitev, hkrati pa pomembno prispevajo k zelenemu prehodu in ustvarjanju trajnostnih rešitev z visoko vrednostjo. Globalni trg polprevodnikov doživlja hitro rast, s projekcijami, da bo do leta 2030 presegel bilijon ameriških dolarjev, kar še povečuje njegov geostrateški pomen.
Slovenski program aktivno prispeva k širšim ciljem Evropske unije, ki si je zadala ambiciozne cilje za izboljšanje svojega položaja v sektorju polprevodnikov. EU želi do leta 2030 podvojiti svoj tržni delež v proizvodnji čipov s sedanjih deset na dvajset odstotkov. Za doseganje nacionalnih ciljev program opredeljuje več ključnih prioritet: krepitev in posodobitev raziskovalne in razvojne infrastrukture, spodbujanje vertikalne integracije od izobraževanja do visoko vrednih nišnih izdelkov, razvoj in zadrževanje visoko usposobljenega kadra ter povečanje zanimanja za relevantna akademska področja. Poleg tega si prizadeva okrepiti ekosistem elektronske industrije in širše gospodarstvo z usmerjenimi naložbami v raziskave in razvoj. Preden je bil program sprejet, je potekala javna razprava, ki jo je vodilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo s partnerji, kjer so zbirali pisna mnenja. Pri pripravi programa so sodelovali tudi ministrstva, pristojna za gospodarstvo, visoko šolstvo, znanost, inovacije in obrambo, skupaj z akademskimi ustanovami, kot so Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani in Mariboru, Institut Jožef Stefan, Gospodarska zbornica Slovenije in predstavniki različnih podjetij.
Ta odločitev utira pot Sloveniji, da postane pomemben akter v svetovni tehnološki krajini, zmanjša ranljivost in ustvarja visoko dodane vrednosti rešitve za prihodnost. Gre za strateško naložbo v digitalno prihodnost države in njeno vlogo v Evropski uniji.
---