Uradna enomesečna volilna kampanja za prihajajoče parlamentarne volitve v Sloveniji se je zaključila v ponedeljek ob polnoči, 21. marca, s čimer se je začelo obdobje volilnega molka. Ta bo trajal vse do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri. Že do 9. ure zjutraj po začetku molka je dežurna služba Ministrstva za notranje zadeve prejela štiri obvestila o domnevnih kršitvah.
Volilni molk, znan tudi kot "volilni molk", je zakonsko določeno obdobje pred volitvami ali referendumi, v katerem je strogo prepovedano kakršnokoli politično oglaševanje in propaganda. Njegov glavni namen je zagotoviti, da se volivci lahko odločajo svobodno, brez vpliva ali prepričevanja v zadnjem trenutku, kar jim omogoča čas za razmislek pred oddajo glasu. Zakon o volilni in referendumski kampanji določa, da se mora uradna kampanja končati vsaj 24 ur pred dnem glasovanja.
V tem kritičnem času je prepovedano vsakršno vključevanje volivcev, vključno s političnim oglaševanjem in drugimi oblikami politične propagande, ki bi lahko vplivala na njihove odločitve. To zajema propagando, razširjeno prek medijev, elektronskih publikacij in telekomunikacijskih storitev. Prav tako je prepovedano nameščanje novih plakatov, razdeljevanje političnih letakov, objavljanje videoposnetkov ali oglasov političnih strank, neposredni pozivi volivcem, kako naj glasujejo, in javna zborovanja, povezana z volilno kampanjo.
Enomesečna volilna kampanja se je uradno začela 19. februarja. Ko se je v ponedeljek ob polnoči, 21. marca, kampanja zaključila, je nastopil volilni molk. Dežurna služba Ministrstva za notranje zadeve je v prvih devetih urah molka prejela štiri prijave domnevnih kršitev. V nočnem času prijave sprejema Generalna policijska uprava, sicer pa suma kršitev volilnega molka preiskuje Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve.
Volilni molk bo v Sloveniji trajal do nedelje, 22. marca, do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča. Namen tega obdobja je varovanje integritete volilnega procesa in zagotavljanje poštenih pogojev za vse udeležence, hkrati pa volivcem omogoča nemoteno in samostojno odločitev o izbiri svojih predstavnikov v parlamentu.