Kožni rak brez melanoma je najpogostejši rak v Sloveniji, število primerov kožnega melanoma pa strmo narašča. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da se predvsem mladi nevarnosti izpostavljanja ultravijoličnemu (UV) sevanju, vključno z uporabo solarijev, ne zavedajo dovolj.
Po podatkih Registra raka Republike Slovenije za obdobje 2018–2022 v Sloveniji letno beležimo povprečno 4.175 novih primerov kožnega raka brez melanoma. Hkrati narašča tudi število primerov kožnega melanoma, ki je najnevarnejša oblika kožnega raka; letno jih v povprečju zabeležimo 681 in sodi med rake z najstrmejšo rastjo incidence.
Posebej nevarni so solariji. Epidemiološke raziskave so pokazale, da se je pri ljudeh, ki so redno začeli uporabljati solarij, tveganje za maligni melanom povečalo za 75 odstotkov. Kljub temu raziskave, ki jih navajajo mediji, kažejo, da petina mladih meni, da je zagorela polt pomembnejša od preprečevanja kožnega raka.
"Čeprav se zagorelost v našem okolju še vedno pogosto dojema kot ‘zdrava’, dejansko predstavlja poškodbo kože," je pojasnila specialistka dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko iz UKC Maribor. Poudarja, da zagorelost nudi zelo nizek zaščitni faktor in ne ščiti pred dolgoročnimi posledicami, kot je kožni rak.
Razvoj melanoma je pogosto povezan z intenzivno, občasno izpostavljenostjo soncu in sončnimi opeklinami, zlasti v otroštvu. Po besedah dr. Trčko imajo posamezniki, ki so v mladosti utrpeli hude sončne opekline, dvakrat večje tveganje za razvoj melanoma.
"Z ustrezno zaščito lahko preprečimo štiri od petih primerov kožnega raka," poudarja dr. Trčko. Priporoča kombinacijo ukrepov: zadrževanje v senci, zaščito z oblačili in pokrivali ter uporabo zaščitnih krem s širokim spektrom zaščite (UVA in UVB), kadar je indeks UV višji od 3.