Zakon je med drugim usmerjen proti tistim, ki ne plačujejo davkov ali ne odplačujejo dolgov, delajo na črno ali imajo povezave z ekstremističnimi organizacijami.
Po poročanju medijev - med njimi agencije Reuters in britanskega časnika Guardian - v zakonu ni jasno opredeljeno, katera ravnanja se štejejo za neprimerna oziroma nesprejemljiva. Vlada je med drugim omenjala neporavnane dolgove, neplačevanje davkov, kriminal in povezave z ekstremističnimi organizacijam.
"Kdor si ne prizadeva ravnati pošteno, ne sme računati na to, da bo ostal," je marca ob predstavitvi predloga zakona dejal švedski minister za migracije Johan Forssell.
Za pregled dovoljenj za bivanje bo pristojna agencija za migracije, na odločitve se bo mogoče pritožiti.
Sporen zakon je del prizadevanj desne švedske vlade Ulfa Kristerssona za zaostritev pravil o priseljevanju pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami. Poslanci so ga sprejeli s tesno večino - 174 jih je glasovalo za in 172 proti.
Po pisanju Guardiana zakon vključuje tudi obveznost za zaposlene v javnem sektorju, da prijavijo tiste, za katere sumijo, da v državi bivajo nezakonito.
Kritiki zakona opozarjajo, da ta spodkopava načelo enake obravnave pred zakonom, saj da so nekatere opredelitve v njem preveč nejasne, odločitve pristojnih organov pri njegovem izvajanju pa da se bodo sprejemale na podlagi ravnanj, ki niso opredeljena kot kazniva.