Predsednik Donald Trump je, več kot 30 dni po začetku ameriškega vojaškega posredovanja v Iranu, nagovoril nacijo v prvem terminu, da bi utemeljil vojno. Njegov 19-minutni govor je bil v veliki meri dojet kot ponavljanje prejšnjih objav na družbenih omrežjih, saj ni ponudil veliko novih vpogledov v potek konflikta.
V svojem nagovoru je predsednik Trump poudaril domnevne vojaške uspehe, trdil je, da "nikoli v zgodovini vojskovanja sovražnik ni utrpel tako jasnih in uničujočih obsežnih izgub v nekaj tednih." Iran naj bi bil "vojaško, gospodarsko in na vse druge načine zdesetkan," vojaški cilji pa naj bi bili blizu izpolnitve. Sočasno je izrekel ostro grožnjo, da bodo ZDA, "če ne bo dogovora, zelo močno in verjetno sočasno udarile po vseh njihovih elektrarnah." Opozoril je, da če dogovora ne bo v naslednjih "dveh do treh tednih", bodo ZDA Iran "vrnile v kameno dobo, kamor spada." Nacionalni varnostni dopisnik NPR Greg Myre je opozoril na tveganje določanja časovnih rokov v vojaških operacijah, saj vojaški poveljniki običajno določajo cilje, ne pa umetnih časovnic. Vprašanja so se pojavila tudi glede nadaljevanja bombardiranja v primeru ponudbe Irana za pogajanja, kar je izpostavil dopisnik Pentagona Tom Bowman.
Kljub nagovoru so ostala neodgovorjena ključna vprašanja, kot so rešitev odprtja Hormuške ožine in iranskega jedrskega programa, ki je bil sicer zgodovinsko pomemben dejavnik konflikta. Predsednik ni pojasnil, ali se bo vojna končala z dogovorom ali umikom ZDA, pri čemer je Mary Louise Kelly z NPR poudarila odsotnost diplomatske ponudbe Iranu. Čeprav je Trump namignil na možnost dogovora z "manj radikalnim in veliko bolj razumnim" iranskim vodstvom, je njegova retorika nakazovala stopnjevanje, ne pa umik. Dotaknil se je tudi naraščajočih cen goriva, obljubljajoč, da se bodo "hitro znižale" po konfliktu, a so terminske pogodbe za nafto po govoru poskočile, kar kaže na pričakovanja nadaljevanja sovražnosti. Skušal je tudi umiriti narod, ki po anketah v veliki meri nasprotuje vojni, s primerjavo trajanja konflikta z ameriško vpletenostjo v prvo svetovno vojno, rekoč: "Zelo pomembno je, da ta konflikt ohranjamo v perspektivi. Ameriška vpletenost v prvo svetovno vojno je trajala eno leto, sedem mesecev in pet dni."
Tako ostaja prihodnost konflikta in pot do njegovega zaključka še vedno negotova, bodisi v smeri stopnjevanja ali iskanja nejasnega diplomatskega izhoda.