Vlada je na dopisni seji sprejela stališče do ocene fiskalnega sveta glede letnega poročila o napredku, ključnega dokumenta v novem fiskalnem okviru Evropske unije. Čeprav vlada vztraja, da je njena politika skladna s sprejetimi zavezami, dokument poudarja stalna razhajanja z neodvisnim nadzornikom glede rasti odhodkov, zlasti za obrambo, in splošne vzdržnosti javnih financ.
Vladni dokumenti pojasnjujejo, da je načrtovana fiskalna politika v mejah dopustnih odstopanj. Pri tem se sklicujejo na uporabo nacionalne odstopne klavzule, ki omogoča povečane izdatke za obrambo. Po vladnih projekcijah, predstavljenih jeseni, naj bi kumulativna rast očiščenih odhodkov ob upoštevanju te klavzule dosegla 16,9 odstotka, kar je tik pod zavezo 17 odstotkov, s čimer naj bi bil tako imenovani kontrolni račun izravnan.
Fiskalni svet, nasprotno, že dlje časa opozarja na tveganja in »pomanjkanje natančnosti pri fiskalnem načrtovanju«, kot so zapisali v poročilu o delu za leto 2024. Viri nesoglasij ostajajo predvsem visoka rast odhodkov, vezanih na plače v javnem sektorju, in dodatni pritiski, ki izvirajo iz napovedanih transferjev v zdravstvo in socialo, kar po mnenju sveta ogroža srednjeročno vzdržnost.
Ta dialog poteka v okviru prenovljenih fiskalnih pravil EU, ki od držav članic zahtevajo pripravo poročil o napredku in srednjeročnih načrtov. Vlada medtem nadaljuje z obsežnimi investicijskimi načrti, med katerimi sta tudi povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada za 75 milijonov evrov in odobritev do 300 milijonov evrov posojil za socialna stanovanja, kar dodatno povečuje prihodnje javnofinančne obveznosti.