V središču razprave o točnosti volilnih seznamov je današnje pojasnilo Ministrstvo za notranje zadeve. Odzvalo se je na javno kritiko Janeza Janše, vodje stranke SDS, ki je izrazila pomisleke glede integritete volilnih imenikov in njihovega odražanja dejanskega števila upravičenih volivcev. MNZ je pojasnil svoje operativne postopke in poudaril, da sistematično pridobiva in posodablja podatke o volivcih neposredno iz dveh primarnih uradnih virov: matičnega registra in registra stalnega prebivalstva. Ta mehanizem neposrednega pridobivanja podatkov je zasnovan tako, da zagotavlja čim večjo ažurnost in točnost volilnih seznamov, saj odraža spremembe v populaciji, kot so rojstva, smrti in spremembe statusa prebivališča.
Kljub temu pa je ministrstvo izpostavilo poseben in pomemben izziv pri vzdrževanju teh evidenc, zlasti v primerih slovenskih državljanov, ki umrejo v tujini in nimajo registriranega stalnega prebivališča v Sloveniji. V takšnih specifičnih okoliščinah je MNZ pojasnilo, da je odgovornost za prijavo smrti slovenskim organom v celoti na plečih sorodnikov pokojnika. Ta ključen korak je bistvenega pomena za uradno odstranitev posameznika iz različnih državnih registrov, vključno z volilnim imenikom. Posledica te politike je, da če sorodniki zanemarijo ali ne prijavijo smrti ustreznim slovenskim institucijam, lahko pokojna oseba nehote ostane vpisana v volilni imenik. To administrativno spregledovanje ustvarja potencialno ranljivost, kjer lahko volilni seznami vsebujejo imena umrlih oseb, kar odpira vprašanja o celostni natančnosti in zanesljivosti volilnih imenikov, ki se uporabljajo med volitvami.
Temelj za sestavo volilnih imenikov v Sloveniji je "evidenca volilne pravice", ki se vodi v registru stalnega prebivališča in centralnem registru prebivalstva Republike Slovenije. To evidenco ureja zakonodaja, kot je Zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP-2), sprejet decembra 1993, ki beleži vse državljane, državljane EU s stalnim ali začasnim prebivališčem in državljane tretjih držav s stalnim prebivališčem, ki so volilno upravičeni na podlagi sistemskega prava. Ministrstvo za notranje zadeve je odgovorno za izdelavo teh volilnih imenikov, ki so pripravljeni najkasneje 20 dni po razpisu volitev za pregled in nato dokončno potrjeni 15 dni pred dnem glasovanja na podlagi stanja evidence volilne pravice.
Slovenski državljani, ki prebivajo v tujini, so za namen glasovanja razvrščeni v dve skupini: "zdomci" (tisti s stalnim prebivališčem v Sloveniji, a začasno v tujini) in "izseljenci" (tisti s stalnim prebivališčem v tujini). "Zdomci" morajo Državno volilno komisijo (DVK) do določenega roka, na primer do 19. februarja 2026 za prihodnje volitve, obvestiti o svoji nameri glasovanja iz tujine, kar lahko storijo preko eUprave. "Izseljenci" pa so samodejno vključeni v poseben volilni imenik in prejmejo volilno gradivo po pošti, ne da bi morali vložiti vlogo. Vprašanje umrlih oseb, ki ostajajo na volilnih seznamih, kot ga je izpostavil Janez Janša, poudarja pomen točnih in pravočasnih posodobitev teh registrov. Ko slovenski državljan umre v tujini, še posebej, če nima stalnega prebivališča v Sloveniji, so za prijavo smrti odgovorni njegovi sorodniki.
To poročanje je ključnega pomena za različne administrativne procese, vključno z začetkom zapuščinskih postopkov, zaprtjem bančnih računov in uničenjem osebnih dokumentov, ki se običajno sprožijo po vpisu smrti v matični register. Pomanjkanje takšnega poročila lahko vodi do neskladij v uradnih evidencah, vključno z volilnimi imeniki, kot je pojasnilo MNZ. Vzdrževanje točnih in zanesljivih volilnih seznamov je temeljni kamen demokratičnega procesa in zagotavljanje, da je vsak glas pomemben. Izzivi, kot je prijava smrti državljanov v tujini, kažejo na nenehno potrebo po ozaveščenosti in sodelovanju javnosti za integriteto volilnega sistema.