Slovensko Vrhovno sodišče je razveljavilo tožbo, ki je izpodbijala veljavnost referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, s čimer je potrdilo njegov izid. Sodišče je sicer priznalo več nezakonitih praks med kampanjo, vendar je presodilo, da tožniki niso uspeli dokazati, da bi te nepravilnosti bistveno vplivale na voljo volivcev ali spremenjene končne izide referenduma. Ta odločitev poudarja stroge zahteve za razveljavitev demokratičnih procesov, tudi ob ugotovljenih proceduralnih pomanjkljivostih.
V danes objavljeni prelomni odločitvi, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije potrdilo izid referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, čeprav je hkrati priznalo obstoj več nezakonitih praks, ki so se dogajale med kampanjo. Tožba, ki so jo vložili posamezniki, vključno z Bogdanom Biščakom in člani Društva Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, je skušala referendum razveljaviti zaradi domnevnih nepravilnosti. Sodišče je v svoji obrazložitvi jasno navedlo, da kljub ugotovljenim nepravilnostim tožniki niso dokazali, da bi te vplivale ali bi lahko vplivale na končni izid referenduma.
Trenutna situacija ima korenine v občutljivem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Skupina posameznikov, med njimi Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič iz Društva Srebrna nit, je izrazila zaskrbljenost glede domnevnih nepravilnosti med kampanjo. Sprva so 8. decembra vložili ugovor pri Državni volilni komisiji (DVK), ki pa ga je DVK zavrnila, saj se je izrekla za nepristojno za odločanje o takšnih zadevah. Po tej zavrnitvi so tožniki 24. decembra vložili tožbo na Vrhovno sodišče. Njihov argument je bil, da ravnanje določenih subjektov, kot sta Rimskokatoliška cerkev in Zdravniška zbornica Slovenije, med kampanjo ni bilo v skladu z zakonom, saj so se verske in zdravniške organizacije vključevale v, kot je bilo ugotovljeno, nezakonito politično oziroma referendumsko propagando.
Vrhovno sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da njegova vloga ni bila podajanje vrednostne presoje vsebine zakona ali stališč posameznih strani. Namesto tega je bila njegova naloga izključno oceniti procesno poštenost kampanje in vpliv morebitnih nepravilnosti na izid glasovanja. Sodišče je posebej opozorilo, da kljub ugotovljenim nepravilnostim tožniki niso dokazali, da bi te nepravilnosti vplivale ali bi lahko vplivale na končni izid referenduma.
Sodišče je nadalje pojasnilo, da je referendumska kampanja po svoji naravi enostranska in vključuje tudi vrednostne sodbe, napovedi ter svetovnonazorske opredelitve. V tem kontekstu, lažno ali zavajajoče prikazovanje dejstev v okviru referendumske kampanje samo po sebi ne predstavlja pravno upoštevne kršitve, ki bi lahko privedla do razveljavitve referenduma. Presoja resničnosti izjav tako ne spada v okvir referendumskega spora, razen v primeru ravnanja države, pri katerem veljajo strožji standardi. Ta razlaga določa pomembne meje za presojo vsebine kampanjskega izražanja.
Ta sodba postavlja pomemben precedens glede pogojev za razveljavitev referendumskih izidov v Sloveniji. Kljub priznanju kršitev s strani nekaterih vplivnih organizacij, odločitev sodišča poudarja, da je breme dokazovanja vpliva na voljo volivcev izjemno visoko, s čimer se zagotavlja stabilnost in verodostojnost demokratičnih procesov.
