Washington je zagrozil, da bo preučil svojo vlogo v bosansko-hercegovinski mirovni arhitekturi, potem ko zahodne partnerice na dvodnevnem zasedanju Sveta za implementacijo miru (PIC) niso uspele doseči soglasja o nasledniku odhodnega visokega predstavnika Christiana Schmidta.
Tiskovni predstavnik State Departmenta je v izjavi zapisal: »Evropska neodločnost in odpovedovanje PIC lastnim dolžnostim … sili Združene države, da preučijo svojo vlogo v trenutni mednarodni prisotnosti v Bosni in Hercegovini.«
Usmerjevalni odbor PIC je v Sarajevu zasedal, a ni uspel doseči soglasja o kandidatu za čelo Urada visokega predstavnika — institucije, vzpostavljene z Daytonskim sporazumom iz leta 1995, ki je prekinil bosansko vojno. Schmidt bo na položaju ostal, dokler se pogajanja ne nadaljujejo; nov poskus doseganja dogovora je pričakovan še v juniju.
V ozadju zastoja se je znašlo vprašanje dveh kandidatov in dveh vizij. Za italjanskega diplomata Antonia Zanardija Landija so glasno stali ZDA, Japonska in Turčija; vodilne evropske države so jim nasproti postavile francoskega diplomata Renéja Troccaza. Zanardi Landi velja za zagovornika omejenega mandata OHR, usklajenega z ameriškimi preferencami po postopnem prenosu pristojnosti na lokalne institucije. Francija in Združeno kraljestvo pa vztrajata pri ohranitvi polnega obsega tako imenovanih bonnskih pooblastil, ki visokemu predstavniku dovoljujejo razveljavitev zakonov in razrešitev uradnikov.
Za ameriškim pritiskom se skrivajo tudi konkretni ekonomski interesi. State Department je maja izjavil, da je »era ameriško vodene gradnje nacij minila« in da Washington politiko v regiji usmerja k »stabilnosti in vzajemno koristnim partnerstvom« — med njimi podpora plinovodom za ameriški utekočinjeni zemeljski plin iz Hrvaške v Bosno, katerega projekt vodi podjetje, ki ga upravljata Jesse Binnall, nekdanji Trumpov odvetnik, in Joseph Flynn, brat nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost.
Schmidt je sprva navajal osebne razloge za odhod, pozneje pa je nemškemu časopisu Augsburger Allgemeine povedal, da je bil pod »ogromnim in presenetljivim pritiskom iz ZDA«, da zapusti položaj predčasno. Več diplomatov in analitikov je agenciji Reuters potrdilo, da je bil pod ameriškim pritiskom že dlje časa.
Analitiki opozarjajo, da bi zmanjšani mandat Urada vodilni politiki Republika Srpske razumeli kot permisiven signal, ki bi lahko pospešil onemogočanje državnih institucij in okrepil separatistično retoriko. Kaj natančno bi Washington umaknil — finančna sredstva, diplomatsko podporo ali vlogo v nadzoru nad Brčko distriktom — ostaja nejasno; State Department tega ni specificiral.
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je pred kongresom potrdil podporo Zanardiju Landiju, za katerega je dejal, da bi zagotovil »stabilnost« na tem položaju. Schmidt bo medtem ostal na čelu urada, pogajanja pa se bodo nadaljevala, z novim poskusom soglasja že v juniju.