V Sloveniji je začela veljati novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki strogo ločuje javno in zasebno zdravstvo. Zdravstveni delavci, zaposleni v javnem sektorju, po novem ne bodo mogli več pridobiti soglasja za delo pri zasebnikih, ki nimajo koncesije. Obstoječa soglasja in pogodbe bodo v veljavi največ 12 mesecev.
Namen zakona je okrepiti javni zdravstveni sistem, vendar je naletel na močno nasprotovanje v strokovnih krogih. Zdravniška zbornica Slovenije je opozorila, da bi lahko spremembe povzročile odliv specialistov iz javnih zavodov v zasebni sektor. Pismo proti noveli je podpisalo 4000 zdravnikov in zobozdravnikov, ki svarijo pred poslabšanjem dostopnosti do storitev v nekaterih ključnih strokah, kot so dermatologija, oftalmologija in kirurgija.
Zakon uvaja tudi druge pomembne spremembe. Koncesionarji bodo morali po novem poslovati neprofitno, kar pomeni, da morajo morebitni presežek prihodkov vložiti nazaj v opravljanje in razvoj dejavnosti. Sindikat Fides je nekatere člene zakona izpodbijal na ustavnem sodišču, ki pa je aprila 2026 zahtevo večinoma zavrglo in s tem potrdilo ustavnost omejitev.
Novela omogoča tudi delo v drugem javnem zavodu ali pri koncesionarju ob soglasju delodajalca ter izjemoma sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi. Uvaja se merjenje delovnih obremenitev in možnost izplačevanja delovne uspešnosti v javnih zavodih pred splošno uveljavitvijo v javnem sektorju.
Impact on young doctors
Zakon omejuje zmožnost zdravnikov, zlasti mlajših, da bi si nabirali izkušnje ali izboljšali dohodek z delom v zasebnem sektorju. Zdravniške organizacije svarijo, da to ne bo le omejilo kariernih možnosti, temveč bi lahko povzročilo odhod specialistov iz javnih bolnišnic. Posledično bi se lahko kadrovska stiska v javnem sistemu še poglobila, kar bi otežilo delovne pogoje za vse.
Public institutions' perspective
Vlada utemeljuje, da zakon krepi javno zdravstvo, saj zagotavlja, da se javni uslužbenci osredotočijo na delo v matičnih ustanovah. Spremembe, kot sta neprofitnost koncesionarjev in uvedba plačila po uspešnosti, naj bi preprečile odliv javnega denarja in spodbudile učinkovitost znotraj javnega sistema. Ustavna presoja, ki je potrdila veljavnost omejitev, daje zakonu pravno trdnost.