Ponudniki toplotnih črpalk letos opažajo ponovno rast povpraševanja. K temu trendu so največ prispevale višje in predvsem nestabilne cene fosilnih goriv, trg pa so po poročanju STA Ekonomija dodatno pospešile tudi obširnejše finančne spodbude za stroške nakupa ter vgradnje. Kljub občutno povečanemu zanimanju kupcev veliki ponudniki trenutno niso zaznali večjih motenj v dobavnih verigah.
Finančne sheme, ki so sooblikovale to rast, so jasno začrtane. Eko sklad v okviru aktualnega javnega poziva ponuja nepovratna sredstva, ki ob zamenjavi stare kurilne naprave pokrijejo do 50 odstotkov upravičenih stroškov investicije. Pri pri nas najbolj razširjenih toplotnih črpalkah zrak-voda najvišja subvencija znaša 4.500 evrov, medtem ko lahko gospodinjstvo pri zahtevnejši in dražji vgradnji sistema zemlja-voda ali voda-voda prejme do 8.000 evrov podpore. Sredstva za razpis, prej dodeljena resornemu infrastrukturnemu ministrstvu, sedaj državljanom ob naslavljanju energetske krize zagotavlja Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz Programa podnebnega sklada.
Kljub pomirjujočim navedbam o nemotenem poteku dobav in visokim zneskom subvencij pa nekatere posledice tega obrata na trgu ostajajo nejasne. Iz dostopnih obravnav ni natančno znano, za koliko so zaradi silovitega porasta povpraševanja realno narasli končni stroški vgrajevanja za posamezna gospodinjstva. Še vedno ostaja delno odprto tudi vprašanje, ali in zakaj se nekateri kupci v praksi še vedno soočajo z dolgimi čakalnimi dobami pri specifičnih modelih črpalk, če ponudniki na agregatni ravni zatrjujejo stabilnost. Prav tako medijsko in institucionalno ostaja nepojasnjeno, ali vlada trenutno obravnava morebitne dolgoročne omejitve subvencijskih shem in kateri izvajalci znotraj energetskega sektorja so glavni neposredni upravičenci pospešene prodaje, ne da bi bili pri tem izrecno navedeni in javno nadzirani.