Združeno kraljestvo z zavezniki pripravlja izvedljiv načrt za ponovno odprtje Hormuške ožine, s čimer bi ublažili gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu, je danes dejal britanski premier Keir Starmer. Poudaril je, da ta ne bo vključeval zveze Nato. Idejo o morebitni misiji zavezništva v ožini so danes zavrnili tudi v Berlinu.
"Naj bom jasen, to ne bo in nikoli ni bilo predvideno, da bi to bila misija Nata," je zatrdil britanski premier. Dodal je, da se Združeno kraljestvo ne bo vpletlo v širšo vojno glede Irana.
Izjava sledi sobotnemu pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa nekaterim državam, med njimi Združenemu kraljestvu, Franciji in Kitajski, naj v Hormuško ožino, nad katero ima Iran ključen vpliv in ki je od izbruha vojne proti njem praktično zaprta, napotijo svoje vojaške ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje pomorske poti, ključne za svetovno trgovino z nafto.
Starmer se je po lastnih besedah o zadevi pogovarjal s Trumpom, ki je v nedeljskem pogovoru za časnik Financial Times zaveznice posvaril pred nesodelovanjem v operaciji, češ da bi bilo lahko to zelo slabo za prihodnost Nata.
Idejo o morebitni Natovi misiji v Hormuški ožini je danes zavrnil tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul. Kot je dejal pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju, se sam zavzema za sankcije proti odgovornim za blokado ožine, kar da bi partnericam v Zalivu poslalo jasen signal podpore.
Da vojna proti Iranu nima nič opraviti z zavezništvom, je danes zatrdil tudi tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius. Po njegovih besedah je namreč zavezništvo namenjeno obrambi svojega ozemlja, obenem pa tudi nima mandata za napotitev svojih sil v regijo.
"To ni naša vojna. Mi je nismo začeli," pa je dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius in zagotovil, da se Nemčija z vojsko v konflikt ne bo vključila. Zavzel se je za deeskalacijo napetosti in dodal, da je Berlin pripravljen podpreti diplomatska prizadevanja za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino.
Tudi španska obrambna ministrica Margarita Robles je zagotovila, da Madrid ne razmišlja o vojaškem sodelovanju, poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pa je spomnil, da je predsednik države že "izključil sodelovanje poljskih oboroženih sil v tej operaciji".
"Te vojne nismo želeli. Od prvega dne smo pozivali k umiritvi razmer. Vendar menim, da moramo ostati odprti in preučiti, kako lahko prispevamo," pa je povedal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen.
Litovski zunanji minister Kestutis Budrys je prepričan, da bi članice Nata morale preučiti prošnjo ZDA za pomoč. Podobno stališče je zavzel estonski zunanji minister Markus Tsahkna, ki je še dodal, da bi morale države sprva razumeti cilje in načrte ZDA v konfliktu.