Na TikToku in Instagramu se razširja izraz »azijski pilates«, ki obljublja hitre rezultate za ženske po 40. letu in vse, ki dolgo niso bili aktivni. A po besedah strokovnjakinje za pilates, fizioterapevtke in biokemičarke Špele Jakše za modnim imenom ni standardizirane metode: "Gre za marketinški izraz, pod katerim se pojavljajo različne oblike vadbe, pogosto z elementi pilatesa, počasnega treninga, mobilnosti ali vadbe z lastno težo."
Pilates kot metoda ima za sabo stoletje razvoja. Jakša je fizioterapevtka, biokemičarka, pilates in gyrotonic inštruktorica ter ustanoviteljica studia Peti element. Prav iz tega strokovnega ozadja izhaja njena zadržanost do trendovskih poimenovanj. Ker je azijski pilates nova vrsta vadbe, ki šele pridobiva priljubljenost, točnih raziskav o njegovih učinkih še ni.
Jakša poudarja, da samo polje pilates vadbe ponuja bistveno več, kot sugerirajo kratki videoformati: "Obstajajo številni pristopi, od klasičnega pilatesa do sodobnih različic in bolj specializiranih sistemov, ki vključujejo biomehaniko, dihanje, fascialne principe ali rehabilitacijska znanja." Priljubljenost tovrstnih vsebin ni naključje — kratki formati in obljuba hitrih rezultatov na družbenih omrežjih hitro pritegnejo pozornost, trendi pa v Slovenijo prihajajo vzporedno z globalnimi valovi.
Sedemminutna vadba ni brezpredmetna. Po mnenju Jakše "lahko predstavlja dober začetek, posebej za manj aktivne posameznike, vendar dolgoročne spremembe, kot so moč, stabilnost, boljša drža, zmanjšanje bolečin ali spremembe telesne sestave, običajno zahtevajo postopnost, rednost in ustrezno strokovno usmerjanje."
Ključno sporočilo je jasno: ni univerzalne vadbe, ki bi enako in hitro delovala za vse, ne glede na starost ali spol. Pomembno ni le, koliko minut vadimo, ampak kako se gibamo, kako dihamo in kakšne so telesne omejitve posameznika. Vsako telo se na gibanje odziva drugače — in tega noben trend na družbenih omrežjih ne more spremeniti.