Objavljeno je bilo Poročilo o svetovni sreči 2026, ki ga je pripravil Wellbeing Research Centre Univerze v Oxfordu v partnerstvu z Gallupom in Združenimi narodi. Poročilo opozarja na znaten upad osebnega dobrega počutja med mladimi po svetu, še posebej v zahodnih državah, pri čemer ta trend v veliki meri pripisuje intenzivni uporabi družbenih omrežij. Medtem ko so nordijske države ponovno zasedle vrh lestvice splošne sreče, se zdi, da virtualni svet ustvarja realne izzive za mlade generacije.
Raziskava, ki je zajela približno 100.000 ljudi v 140 državah, je pokazala, da se je zadovoljstvo z življenjem med posamezniki, mlajšimi od 25 let, v državah, kot so Združene države Amerike, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, v zadnjem desetletju močno zmanjšalo. Al Jazeera je dodala, da je v zadnjih dveh desetletjih 15 zahodnih držav doživelo "zaskrbljujoč upad" dobrega počutja mladih.
Raziskovalci so ugotovili, da je obsežna uporaba družbenih omrežij, še posebej tista, ki presega sedem ur na dan, povezana z nižjim dobrim počutjem. Kot ključni dejavniki so bili prepoznani algoritmično gnane platforme, osredotočene na podobe, in vsebine vplivnežev. Zanimivo je, da je poročilo razkrilo tudi, da si večina študentov v ZDA želi, da družbene platforme sploh ne bi obstajale. "Uporabljajo jih, ker jih uporabljajo tudi drugi, vendar bi raje videli, da jih ne bi nihče," piše v Poročilu o svetovni sreči 2026. Kljub temu je bila ugotovljena niansirana povezava: tisti, ki so družbena omrežja uporabljali manj kot eno uro na dan, so pogosteje poročali o višjem dobrem počutju v primerjavi s tistimi, ki so se jim popolnoma odpovedali. Pomembno je poudariti, da negativni trend dobrega počutja mladih, povezanega z družbenimi omrežji, ni bil opažen globalno. Mladi v regijah, ki zajemajo 90 odstotkov svetovnega prebivalstva, so poročali o višjem zadovoljstvu z življenjem kot prej, in zunaj angleško govorečega sveta ter Zahodne Evrope so bile povezave med uporabo družbenih omrežij in dobrim počutjem bolj pozitivne in so se razlikovale med platformami.
Vprašanje vpliva družbenih omrežij na duševno zdravje in dobro počutje mladih je bilo že pred objavo Poročila o svetovni sreči 2026, ki je izšlo 19. marca 2026, vse večja skrb vlad in raziskovalcev. Poročila, ki povezujejo platforme družbenih medijev z nadlegovanjem, spolnim izkoriščanjem in poslabšanjem duševnega zdravja, so povzročila povečan nadzor in pozive k regulaciji. To nenehno skrb odraža tudi akademska raziskava, kot je monografija "Mediji & Mladi" z ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki je v letih 2021 in 2022 zbirala obsežne empirične materiale, kar kaže na stalno osredotočenost na razmerje med mediji in mladino. Samo Poročilo o svetovni sreči, letna publikacija, dosledno spremlja globalne trende dobrega počutja in zagotavlja okvir za razumevanje dejavnikov, ki prispevajo k sreči. Poročilo za leto 2026 se je sklicevalo na podatke iz uveljavljenih virov, kot je program PISA (Programme for International Student Assessment) in raziskave ameriškega socialnega psihologa Jonathana Haidta, kar poudarja temelje prejšnjih študij in prizadevanj za zbiranje podatkov, ki so podlaga za sedanje razumevanje dobrega počutja mladih. Ta zgodovinski kontekst raziskav in vladne skrbi pojasnjuje, zakaj so ugotovitve poročila za leto 2026, zlasti glede "zaskrbljujočega upada" dobrega počutja mladih v zahodnih državah, zelo pomembne in vodijo do konkretnih političnih premislekov.
V luči teh ugotovitev vlade vse pogosteje razmišljajo o omejitvah uporabe družbenih omrežij za mladoletnike. Avstralija je lani, torej pred objavo poročila, uvedla prvo svetovno prepoved družbenih omrežij za mlajše od 16 let, podobni zakonodajni načrti pa so v pripravi v Indoneziji, Franciji in Grčiji. Raziskovalci John F. Helliwell, Richard Layard, Jeffrey D. Sachs, Jan-Emmanuel De Neve, Lara B. Aknin in Shun Wang so pojasnili: "Trende povzročajo številni dejavniki, ki se med celinami razlikujejo. Vendar pa dokazi v tem poročilu kažejo, da intenzivna uporaba družbenih omrežij, zlasti v nekaterih državah, predstavlja pomemben del razlage." Dodali so tudi, da "zunaj angleško govorečega sveta in Zahodne Evrope so povezave med uporabo družbenih omrežij in dobrim počutjem bolj pozitivne, in se razlikujejo med platformami."
Kljub upadu dobrega počutja mladih v zahodnih državah, so te države, zlasti skandinavske, še naprej dominirale na lestvici splošne sreče v vseh starostnih skupinah. Finska si je deveto leto zapored zagotovila prvo mesto kot najsrečnejša država na svetu, sledijo ji Islandija, Danska, Kostarika, Švedska in Norveška. Med prvih deset so se uvrstile tudi Nizozemska, Izrael, Luksemburg in Švica. Poročilo je nordijsko prevlado pripisalo dejavnikom, kot so bogastvo, enakost, robustni sistemi socialnega varstva in visoka pričakovana življenjska doba, medtem ko je vzpon Kostarike na četrto mesto povezan z močnimi socialnimi in družinskimi vezmi. Nasprotno, Afganistan je ostal najnižje uvrščena država, med najmanj srečnimi pa so bile tudi Sierra Leone, Malavi, Zimbabve, Bocvana, Egipt, Jemen in Libanon.
Poročilo o svetovni sreči 2026 tako ne ponuja le globalnega vpogleda v raven sreče, temveč predvsem poudarja naraščajočo polarizacijo v izkušnjah mladih po svetu glede na digitalno povezanost. Ker vlade po svetu razmišljajo o konkretnih zakonodajnih ukrepih za zaščito mladoletnikov, postaja vprašanje odgovorne rabe in regulacije družbenih omrežij ključno za prihodnje dobro počutje generacij. Ugotovitve kažejo, da je iskanje ravnovesja med virtualnim in realnim svetom, zlasti za mlade, nujna naloga tako za posameznike kot za družbo kot celoto.
---