Evropska komisija pripravlja predpise, ki bi podjetja v EU prisilili k nakupu kritičnih komponent pri vsaj treh različnih dobaviteljih — pri čemer noben posamezni dobavitelj ne bi smel pokrivati več kot 30 do 40 odstotkov nabave. Namen je jasen, čeprav Kitajska v besedilu predloga ni neposredno omenjena: Kitajska ni izrecno navedena v predlogu, a z mandatno diverzifikacijo želi EU preprečiti, da bi Peking ohranjal strateška dušilna mesta pri ključnih dobrinah in virih.
Predlog bi zadeval kritične panoge, kot sta kemija in industrijsko strojništvo, podjetja pa bi morala komponente nabavljati pri vsaj treh različnih dobaviteljih, pri čemer bi bile omejene količine iz ene same države. Pobuda je neposreden odgovor na Pekingove izvozne omejitve ključnih tehnologij, ki so razgalile obseg odvisnosti evropskih proizvajalcev od kitajskih dobaviteljev.
Komisar EU za trgovino in ekonomsko varnost Maroš Šefčovič je na forumu Evropskega centra za politiko v Bruslju izjavil, da "diverzifikacija zdaj zahteva namenski instrument," in omenil predlog, ki bi podjetja prisilil k preusmeritvi dobavnih verig, kadar posamezni dobavitelj presega 40 odstotkov nabave. Šefčovič pričakuje, da bodo voditelji EU na vrhu konec junija Komisiji dali politične smernice glede konkretnih ukrepov za okrepitev ekonomske varnosti.
Zgodnje načrte naj bi predstavili na seji Komisije, posvečeni Kitajski, 29. maja, z možnim potrditvijo voditeljev EU konec junija. Tiskovni predstavnik Komisije je za Reuters potrdil orientacijsko razpravo o odnosih EU–Kitajska 29. maja, a pojasnil, da takšne razprave ne vključujejo sprejetja formalnih predlogov.
Ekonomisti in tržni analitiki opozarjajo na visoke ekonomske stroške — spodbujanje inflacije in krčenje profitnih marž. Prav tako ostaja nejasno, kateri sektorji zunaj kemije in strojništva bi bili zajeti in kakšen bi bil točen zakonodajni časovni okvir za uveljavitev obveznih kvot.