EU želi pospešiti širitev na Zahodni Balkan
Zagon je treba spremeniti v članstvo
Evropska unija želi državam Zahodnega Balkana odpreti hitrejšo in bolj predvidljivo pot do članstva. To je bilo osrednje sporočilo današnjega vrha EU–Zahodni Balkan v Tivtu, kjer so evropski voditelji poudarili, da mora proces širitve postati učinkovitejši, bolj verodostojen in politično odločen.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da širitev ostaja proces, ki temelji na dosežkih posameznih držav, vendar to ne sme biti izgovor za počasnost. Po njenih besedah morajo države kandidatke za vsak izpolnjen reformni korak dobiti konkreten napredek pri pristopnih pogajanjih.
"Zdaj obstaja zagon. Ta zagon moramo spremeniti v gibanje, gibanje pa v članstvo," je dejala in dodala, da širitev prinaša več varnosti, gospodarske blaginje in močnejši geopolitični položaj Evrope.
Dodaten pospešek procesu želita dati tudi Francija in Nemčija. Voditelja Emmanuel Macron in Friedrich Merz sta podprla novo pobudo za postopno vključevanje držav kandidatk v evropske politike še pred polnopravnim članstvom. Namen pobude je predvsem poenostaviti in pospešiti približevanje držav Zahodnega Balkana Evropski uniji.
Merz je opozoril, da odgovornost za zastoj širitve ni le na strani kandidatk. "Če v zadnjih 13 letih nismo sprejeli nobene nove članice, to kaže tudi na pomanjkljivosti Evropske unije," je dejal in poudaril, da mora EU pokazati pripravljenost na širitev.
Macron pa se zavzema za novo metodologijo pristopanja, ki bi državam kandidatkam omogočila postopno prevzemanje evropske zakonodaje in tesnejše vključevanje v skupne politike še pred formalnim vstopom v unijo. Po njegovem mnenju je širitev ključnega pomena tudi zaradi energetske varnosti, migracij in geopolitične stabilnosti Evrope.
Posebej odmevna je bila izjava albanskega premierja Edija Rame, ki je Evropsko unijo pozval k več politične volje. Države Zahodnega Balkana je primerjal z otroki, ki čakajo pred vrati evropske družine.
"Otrokom vendar ne rečete, naj ostanejo pri sosedih, dokler ne boste pripravljeni, da pridejo jest za mizo," je dejal. Ob tem je opozoril, da predolgo čakanje odpira prostor za vpliv drugih sil, od Rusije do Kitajske.
Na vrhu v Tivtu sodelujejo voditelji vseh šestih držav Zahodnega Balkana – Črne gore, Srbije, Bosne in Hercegovine, Albanije, Severne Makedonije in Kosova. Med evropskimi predstavniki so poleg Ursule von der Leyen tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa ter voditelji večine držav članic EU. Srečanja se udeležuje tudi slovenski premier Janez Janša, ki ob prihodu izjav ni dajal.