Voditelji držav članic EU, med njimi tudi premier Janez Janša, bodo drugi dan vrha v Bruslju nadaljevali razprave o več ključnih temah unije. Dopoldne bo v ospredju predlog prihodnjega dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–2034, dan pa bodo sklenili z delovnim kosilom, namenjenim razmeram na Bližnjem vzhodu.
Po prvem dnevu, ki je bil posvečen globalnim makroekonomskim neravnovesjem in vplivu na evropsko konkurenčnost, se voditelji vračajo k pogajanjem o večletnem finančnem okviru (MFF). Predlog ciprskega predsedstva Sveta EU predvideva sedemletni proračun v višini 1947,74 milijarde evrov, razdeljen na več glavnih sklopov, med njimi sredstva za nacionalno-regionalne reformne načrte, evropski sklad za konkurenčnost ter zunanje delovanje EU.
Pogajanja ostajajo zahtevna, saj so se članice razdelile med zagovornice večjih sredstev za kohezijo in kmetijstvo ter neto vplačnice, ki si prizadevajo za nižji skupni obseg proračuna. Eden od ciljev razprave je tudi oblikovanje smernic za nadaljnje pogovore o novih lastnih virih financiranja EU.
Vrh se bo zaključil z razpravo o Bližnjem vzhodu, kjer bodo voditelji govorili o posledicah dogajanja v regiji ter o vlogi EU pri umirjanju razmer. Pozornost bo namenjena več kriznim žariščem, od Libanona in Gaze do Zahodnega brega, ter odnosom z Izraelom.