Voditelji držav članic EU so na vrhu v Bruslju dosegli redek politični preboj: prvič po več kot letu dni so soglasno potrdili nadaljnjo podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. V sklepih vrha so znova poudarili zavezanost ukrajinski neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti znotraj mednarodno priznanih meja.
Enotnost 27 članic je pomemben signal, saj je v zadnjem letu pogosto prihajalo do blokad. V preteklosti je soglasje večkrat preprečil nekdanji madžarski premier Viktor Orban, občasno pa tudi slovaški premier Robert Fico. Tokrat so voditelji brez zadržkov potrdili skupno stališče, kar v Bruslju razumejo kot politično okrepitev evropske podpore Kijevu.
Dogovor ni ostal le pri političnih sporočilih. Voditelji so se strinjali tudi o spremembi režima sankcij proti Rusiji, po kateri bi se gospodarske omejitve podaljševale z dosedanjih šestih na dvanajst mesecev. Gre za pomembno tehnično spremembo, ki bi lahko zmanjšala pogostost političnih preigravanj okoli podaljševanja ukrepov.
Hkrati so pozvali k čimprejšnjemu sprejetju 21. svežnja sankcij, ki ga je pripravila Evropska komisija. Ta vključuje nove omejitve na področjih energetike, finančnih storitev in kriptovalut, razpravlja pa se tudi o dodatnih osebnih prepovedih za posameznike, ki so sodelovali v ruski vojski po začetku invazije.
Kljub enotnosti glede Ukrajine ostaja EU v občutljivem diplomatskem ravnotežju. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je voditeljem pojasnil poročanja o domnevnih stikih njegovega kabineta z Rusijo. Po navedbah virov naj bi šlo za vzpostavljanje osnovnih diplomatskih kanalov, brez vsebinskih pogajanj.
Na vrhu je bila Ukrajina ena osrednjih tem, pri čemer se je razpravam pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta je evropske voditelje znova pozval k nadaljnji podpori in večji enotnosti Zahoda.
Drugi dan vrha se razprave selijo na gospodarska vprašanja in globalna razmerja, zlasti odnose s Kitajsko, dopoldne pa bodo voditelji obravnavali še dolgoročni proračun EU. Zasedanje se bo zaključilo z delovnim kosilom o razmerah na Bližnjem vzhodu, kjer EU išče skupno stališče do vse bolj zapletenih kriznih žarišč.