Nedavne slovenske parlamentarne volitve so bile v veliki meri zaznamane s taktičnim glasovanjem v prid vodilnih strank, kar je povzročilo nižjo podporo manjšim strankam, kot sta Levica in Vesna. Po besedah Janje Božič Marolt, direktorice Inštituta Mediana, je bil ta pojav ključen, saj so tudi Demokrati Anžeta Logarja prejeli manj podpore od pričakovane. Mediana je kljub temu s svojo zadnjo javnomnenjsko raziskavo, objavljeno 19. marca, uspešno napovedala tesen boj med Gibanjem Svoboda in SDS ter stranke, ki bodo prestopile parlamentarni prag.
Inštitut Mediana, ki pod vodstvom Janje Božič Marolt, pionirke medijskih raziskav v Sloveniji in predstavnice ESOMAR-a, že od leta 1997 uspešno izvaja raziskave vzporednih volitev, se je letos soočil z izjemnimi izzivi. "Raziskave vzporednih volitev uspešno izvajamo od leta 1997 in nikoli se nam še ni zgodilo, da bi ena stran tako zavračala sodelovanje," je pojasnila Božič Maroltova. To je pripisala tako imenovanemu "Bradleyevemu učinku", ko se posamezniki neradi izrekajo za družbeno kritizirane stranke, še posebej, če se počutijo diskriminirane kot "nasprotniki sistema". Ti dejavniki, skupaj s predvolilnimi škandali, kot so prisluškovanje in afera Black Cube v dneh pred volitvami, so ustvarili občutek volilne utrujenosti.
Volivci so se zato predvsem osredotočili na dva glavna tekmeca, Roberta Goloba iz Gibanja Svoboda in Janeza Janšo iz SDS, kar je rezultiralo v glasovanju "proti Janši" ali "proti Golobu". Kljub potencialu, da bi šibkejše stranke s karizmatičnimi figurami, kot je Anže Logar, pridobile podporo, se je dejansko glasovanje v veliki meri utrdilo okoli desnega in levega političnega pola. Logarjevi Demokrati so prejeli 6,7 % glasov, kar je manj od Medianine napovedi 7,3 %. Božič Maroltova je pojasnila, da Logar ni uspel prepričati večjega segmenta upokojencev, saj so bili njegovi potencialni volivci koncentrirani med vodilnimi ekonomisti. Glasovi, ki jih je Logar prej pritegnil od SDS, so se vrnili k SDS ali pa so se preusmerili na skupno listo NSi, SLS in Fokus.
Na volilno noč je SDS Janeza Janše kljub začetnim rezultatom vzporednih volitev, ki so jih uvrščali na drugo mesto, vztrajala pri čakanju na uradne rezultate. Janša je opozoril na morebitne težave pri oblikovanju prihodnje vlade z besedami: "Mi lahko počakamo, vprašanje je, če Slovenija lahko počaka." Napetost se je stopnjevala s tehnično okvaro spletne strani Državne volilne komisije (DVK) med štetjem glasov. Janša je kritiziral to napako in navajal domnevne nepravilnosti na nekaterih voliščih za predčasno glasovanje, trdeč, da je imela SDS po njihovih izračunih 50.000 glasov prednosti. Razliko je označil za "nenavadno", DVK pa se "sesuva," in napovedal možnost novih volitev zaradi razdrobljene politične krajine in "diktata manjših strank". Z dne 23. marca, pri 99,85 % preštetih glasovih, je imelo Gibanje Svoboda prednost 7.749 glasov pred SDS, končni rezultati pa so odvisni od štetja poštnih glasov in glasov iz diplomatsko-konzularnih predstavništev.
Medtem ko so zadnji glasovi še v obdelavi, ostaja vprašanje, kako bo potekalo oblikovanje nove vlade v luči napovedanega "diktata manjših strank" in Janševih opozoril o morebitni politični nestabilnosti. Analiza Mediane in izzivi, s katerimi so se soočali raziskovalci, poudarjajo zapletenost sodobnega volilnega vedenja in pomembnost razumevanja taktičnega odločanja volivcev v prihodnjih političnih procesih.
---