Mestni svetniki Ljubljane so potrdili pomembne spremembe občinskega prometnega odloka, s čimer so odprli pot za obsežno uvedbo spornega modela parkiranja v vseh stanovanjskih soseskah prestolnice. Ta odločitev, sprejeta 23. marca, dejansko razširja isti parkirni režim, ki je že sprožil precejšnje polemike v Štepanjskem naselju. Gre za model, ki predvideva plačljivo parkiranje na javnih površinah, kar je naletelo na močno nasprotovanje tamkajšnjih prebivalcev, saj je njegova prvotna uvedba poškodovana tožbe in začasno umestitev s strani okrajnega sodišča.
Polemike okoli novega parkirnega režima v Štepanjskem naselju so se začele sredi januarja, ko so bile uvedene višje tarife in preoblikovanje več območij v plačljive parkirne cone. Prebivalci, ki so imeli prej dostop do brezplačnih parkirnih dovolilnic, so se nenadoma znašli pred sistemom, kjer so dovolilnice brezplačne le do konca junija, po tem datumu pa postanejo plačljive v skladu z ljubljanskimi cenovnimi conami. Ta sprememba je med domačini, ki opozarjajo na nezadostno število parkirnih mest in trdijo, da nove ureditve močno omejujejo uporabo in dostopnost njihove soseske, povzročila široko kritiko. Štepanjsko naselje, eno najgosteje poseljenih območij v Ljubljani, je bilo pri svoji kritiki še posebej glasno, saj se je župan Zoran Janković celo sestal s prebivalci, da bi razpravljali o nastalih težavah.
Kot odziv na novi režim so prebivalci Štepanjskega naselja 11. februarja sprožili pravne postopke proti Mestni občini Ljubljana. Na okrajnem sodišču so vložili tako tožbo zaradi motenja posesti kot tudi tožbo zaradi posega v lastninsko pravico, s čimer so zahtevali prekinitev ukrepa in vzpostavitev prejšnjega sistema. Iniciativa za Štepanjsko naselje, ki zastopa prebivalce, je zbrala več kot 700 pooblastil za tožbo, kar predstavlja več kot tretjino vseh stanovanj na območju. Predstavniki Iniciative za Štepanjsko naselje trdijo, da novi režim parkiranja in peš cone močno omejuje vsakodnevno življenje in posega na zemljišča, ki so še v pravnih postopkih etažne lastnine in določanja zemljišč. Menijo, da mesto nima pravice posegati na ta zemljišča, dokler ti postopki niso zaključeni. Člani iniciative so jasno povedali, da želijo, da občina preneha uveljavljati trenutni režim in ponovno vzpostavi prejšnje stanje posesti, saj trdijo, da nove uredbe ostro omejujejo uporabo in dostopnost njihove soseske. Kljub tem tekočim pravnim bitkam in začasni prepovedi v Štepanjskem naselju se je mestni svet odločil nadaljevati z uvedbo tega modela po vsem mestu.
Trenutna polemika okoli ljubljanske parkirne politike je del širših prizadevanj mesta za upravljanje prometa in javnih površin, kar je že leta 2014 privedlo do prenove in popolne predaje Trga republike pešcem. Ta trend k peš conam in potencialnemu zmanjšanju odvisnosti od avtomobilov postavlja precedens za spremembe v urbanem prometu. Neposreden katalizator za sedanje stanje pa je bila uvedba novega parkirnega režima sredi januarja v določenih ljubljanskih soseskah, predvsem v Štepanjskem naselju.
V skladu s tem novim režimom so se območja, ki so prej ponujala brezplačna parkirna dovolila prebivalcem, začela spreminjati v plačljive cone z višjimi tarifami. V Štepanjskem naselju so lahko prebivalci brezplačna dovoljenja pridobili le do konca junija, po tem pa bi postala plačljiva glede na ljubljanske cenovne cone. Ta sprememba je takoj sprožila nezadovoljstvo med domačini, ki so trdili, da novi sistem povzroča nezadostno število parkirnih mest in močno omejuje njihovo vsakodnevno življenje in lastninske pravice. Močno nasprotovanje prebivalcev je februarja dosegel vrhunec s pravnimi ukrepi proti Mestni občini Ljubljana, kar je postavilo oder za nedavno odločitev mestnega sveta o razširitvi spornega modela na celotno mesto.
Odločitev o razširitvi spornega parkirnega modela po Ljubljani nakazuje, da je mestna uprava odločena vztrajati pri svoji viziji urejanja prometa in javnih površin, kljub precejšnjemu odporu in pravnim izzivom, s katerimi se sooča. S tem se odpira novo poglavje v dialogu med občino in njenimi prebivalci glede urbanega razvoja in dostopnosti, ki bo verjetno prineslo nadaljnje razprave in morda nove pravne bitke.