Nove generacije, ki vstopajo na trg dela, prinašajo korenite spremembe v pričakovanjih do delodajalcev. Medtem ko je plača še vedno pomemben dejavnik, jo prehitevajo zahteve po ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, duševno zdravje in smiselnost opravljenega dela. Po pisanju medijev bi kar 81 odstotkov mladih zapustilo podjetje po prvem letu, če bi delo negativno vplivalo na njihovo zdravje.
Ta premik potrjuje tudi globalna raziskava kadrovske družbe Randstad, po kateri 83 odstotkov zaposlenih ravnovesje med delom in zasebnim življenjem postavlja pred višino plače. Pri generaciji Z je ta trend še izrazitejši, saj odraža dvom v obljubo, da trdo delo samodejno prinaša varnost in stabilnost, kot so to izkusili njihovi starši. "Pri mladih generacijah ne gre več za pomanjkanje ambicij, temveč za dvom, da bo trud sploh poplačan," pojasnjuje Andreja Šobar za 24ur.
Raziskava e-Študentskega servisa med mladimi kaže, da so ključne prioritete pri zaposlitvi možnost napredovanja, varnost zaposlitve in dobri odnosi. Kljub želji po fleksibilnosti večina še vedno preferira klasični osemurni delovnik in stalno delo na lokaciji delodajalca ali v hibridni obliki. Vendar podatki Statističnega urada kažejo drugo realnost: skoraj 70 odstotkov prvih zaposlitev mladih je za določen čas.
Delodajalci, ki se bodo prilagodili novi realnosti, bodo lažje privabili in zadržali kadre. Do leta 2030 bosta generacija Z in milenijci predstavljali skoraj tri četrtine delovne sile. "Delo že dolgo ni več samo vir zaslužka. Postaja del življenja, ki se mu mora prilagoditi, ne pa obratno," dodaja Šobarjeva. To pomeni, da morajo podjetja poleg plače ponuditi tudi zdravo delovno okolje, spoštovanje, transparentnost in možnosti za osebno rast.