Na Hrvaškem so doslej zabeležili za petino več požarov kot lani, pogorelo pa je za okoli 70 odstotkov več površin.
"V začetku letošnje sezone smo zabeležili kar 20 odstotkov več požarov, precej več pa je bilo tudi posredovanj letalskih sil v primerjavi z lanskim letom," je poudaril Tucaković.
Do 30. aprila letos je po njegovih navedbah pogorelo 5061 hektarjev površin, kar je za približno 70 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Med razlogi za povečano število požarov je navedel vremenske razmere, naravne sile in neodgovorno ravnanje posameznikov, kot pozitivno pa izpostavil, da policija zelo hitro odkrije storilce.
Prepoved kurjenja na prostem na Hrvaškem praviloma začne veljati 1. junija in traja do konca septembra ali oktobra, odvisno od odločitev lokalnih oblasti.
"Vsem našim državljanom in turistom, ki prihajajo počivat v našo čudovito državo, bi sporočil, naj res ne kurijo ognja," je še dejal Tucaković. Posebej pomembno je po njegovih besedah tudi, da žerjavice po peki na žaru ne odlagajo v naravo, temveč v kovinsko vedro, saj se lahko znova vname tudi po več dneh.
Hrvaška se pripravlja na protipožarno sezono z vrsto operativnih in preventivnih dejavnosti.
Tucaković je poudaril, da 227 kamer stalno spremlja razmere, predvsem v sedmih obalnih županijah, poleg tega pa med protipožarno sezono zaposlijo tudi do tisoč dodatnih sezonskih gasilcev.
Priprave potekajo tudi na evropski ravni. Gasilci iz 14 držav, predvsem iz srednje in severne Evrope, bodo julija in avgusta razporejeni v šest sredozemskih državah, kjer bodo pomagali pri gašenju požarov v naravi. Za mednarodno pomoč med protipožarno sezono bo na voljo flota rescEU s 23 letali, med katerimi sta tudi dva hrvaška kanaderja.