Astronomska raziskovanja so po mnenju stroke v »zlati dobi«, ki jo simbolizira teleskop James Webb. Toda poročilo, ki sta ga pripravila Michael Peel in Clive Cookson, po pisanju Dela širših filozofskih in etičnih razmislekov ni razvilo — in prav ta vrzel je v ospredju.
Vprašanje ni le tehnično. Kant je zvezdno nebo štel za enega od dveh predmetov globokega začudenja — drugi je moralni zakon v nas. Danes je tehnični projekt leteti daleč od Zemlje vse manj neuresničljiv; projekt upoštevati občečloveški moralni zakon pa ostaja, po pisanju Dela, utopičen.
Evropski vesoljski program za iskanje eksoplanetov se imenuje prav Platon — po grškem filozofu, katerega Država vsebuje zgodbo o svobodnjaku, ki se vrne iz sveta luči in ga soljudi ubijejo. Dela se bralce opozori: podobna usoda bi lahko doletela astronavte, ki bi se vrnili s sporočilom o boljšem svetu zunaj Zemlje.
Kant si nevzgojenega človeka ni mogel zamisliti drugače kot divjaka. Hannah Arendt je pokazala, kako hitro civiliziran človek zdrsne v to, kar je imenovala banalnost zla. Skupaj ti dve misli zastavljata nelagodno vprašanje: ali je človeštvo moralno pripravljeno na stik z zunajzemeljskim.
Delno odgovor nakazuje IAA SETI Committee, ki deluje pod vodstvom astronoma Univerze v Manchestru in je sprejel posodobljena pravila za oceno in razkritje zaznavanja zunajzemeljske inteligence. Kako bi ta pravila delovala ob dejanskem stiku, ostaja odprto vprašanje.