Pridelek češenj v številnih domačih vrtovih je letos na udaru invazivne marmorirane smrdljivke. Škodljivec s sesanjem rastlinskih sokov povzroča deformacije plodov, ki tako postanejo neužitni, strokovnjaki pa odsvetujejo uporabo kemičnih sredstev zaradi nevarnosti za okolje.
Lastniki vrtov poročajo, da so plodovi češenj na posameznih mestih ugreznjeni, tkivo pod kožico pa je trdo in plutasto. Pri močnejšem napadu dobi meso neprijeten, tuj priokus. Po mnenju agronoma mag. Uroša Beneca so za to skoraj gotovo krive stenice. "Stenice z ustnim aparatom prebodejo kožico ploda in sesajo sok. Poškodovano tkivo se nato ne razvija več, zato se češnja na tem mestu ugrezne, otrdi in postane plutasta," pojasnjuje Benec.
Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys), ki izvira iz Vzhodne Azije, v Sloveniji povzroča škodo že več let. Prvič so jo uradno zabeležili leta 2017 pri Šempetru pri Gorici, v manj kot dveh letih pa se je razširila po celotni državi. Raziskave kažejo, da ima lahko na območju Slovenije tudi dve generaciji letno, kar bistveno poveča pritisk na kmetijske kulture.
Strokovnjaki za domače vrtove odsvetujejo uporabo širokospektralnih insekticidov zaradi nevarnosti za čebele in druge koristne žuželke. Priporočajo pa mehanske ukrepe, kot je stresanje dreves v jutranjih urah, ko so žuželke manj aktivne. Mlada in manjša drevesa je mogoče takoj po cvetenju zaščititi z gostimi protiinsektnimi mrežami.
K zmanjšanju škode pripomoreta tudi redno odstranjevanje plevela okoli drevesa in vzdrževanje zračne krošnje. Čeprav ti ukrepi ne bodo v celoti preprečili škode, jo lahko bistveno zmanjšajo. Smrdljivka ne ogroža le češenj; raziskave v preteklih letih so pokazale, da je na nezaščitenih nasadih hrušk povzročila tudi do 30-odstotni izpad pridelka.