Po tem, ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da ne bo predlagala mandatarja za sestavo nove vlade, se je tehtnica nagnila v prid oblikovanja desne koalicije. Vodja SDS Janez Janša je napovedal prve korake k oblikovanju vlade, a poudaril, da je ne bo sestavljal "za vsako ceno". Relativna zmagovalka volitev, Gibanje Svoboda, medtem po zavrnitvi njihovega predloga o vladi narodne enotnosti prehaja v opozicijsko vlogo.
Janša je pogojeval začetek koalicijskih pogajanj s sprejetjem predloga sprememb zakona o vladi. Ta poteza je naletela na odobravanje v stranki Demokrati Anžeta Logarja, kjer so jo označili za "pametno", s čimer so nakazali svojo podporo. Tudi v poslanski skupini NSi, SLS in Fokus, ki jo vodi Janez Cigler Kralj, priznavajo, da bo sestavljanje vlade "umetnost možnega". Morebitno manjšinsko vlado s 43 glasovi in zunanjo podporo petih poslancev stranke Resni.ca vidijo kot "relativno solidno" osnovo.
Na drugi strani političnega spektra so se odzvali z ostrimi besedami. Poslanka Svobode Alenka Bratušek je izjavila, da je "desna koalicija že sestavljena" in napovedala, da bo njena stranka "zelo glasna opozicija". Vodja Svobode Robert Golob se je po njenih besedah "samoizključil iz enačbe", ko je napovedal delo v opoziciji, potem ko je trojček NSi, SLS in Fokus zavrnil njegov predlog za široko koalicijo. Politično dogajanje se je pospešilo po izvolitvi Zorana Stevanovića (Resni.ca) za predsednika državnega zbora, ki je razkrila obrise nove večine.