Lastniki v naravnih nesrečah, kot so poplave ali neurja, poškodovanih objektov lahko pod določenimi pogoji začnejo obnovo brez gradbenega dovoljenja. Ukrepi, določeni v gradbeni in interventni zakonodaji, so namenjeni hitrejši sanaciji, vendar zahtevajo upoštevanje strogih pravil in rokov.
Za nujno rekonstrukcijo, s katero se objekt obnovi v prvotno stanje, gradbeno dovoljenje res ni potrebno, je pa obvezna prijava začetka gradnje. Takšna obnova je po določilih gradbenega zakona mogoča, če se lega in namembnost objekta ne spreminjata, zunanje mere pa se spreminjajo le v okviru dopustnih manjših odstopanj. Z deli je treba začeti najpozneje v treh mesecih po nesreči.
Med dopustna manjša odstopanja sodi med drugim sprememba posameznih zunanjih mer objekta za največ 0,5 metra in sprememba ničelne kote za največ en meter. Investitor mora pred začetkom del poškodovani objekt ograditi in zavarovati.
Za manj obsežne posege, kot je zamenjava posameznih konstrukcijskih elementov (na primer ostrešja), ki se štejejo za manjšo rekonstrukcijo, zadostuje mnenje pooblaščenega strokovnjaka. Za vzdrževalna dela, kot so prenova fasade, menjava oken ali popravilo inštalacij, pa dovoljenj ali strokovnih mnenj ni treba pridobiti. Posebni predpisi, kot je Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, sprejet po poplavah avgusta 2023, lahko določajo tudi drugačne, bolj prožne pogoje, vključno s podaljšanimi roki.