Dobra štiri leta po začetku polnoskalarne invazije v Ukrajini je ruska vojna blagajna skoraj prazna. Zlate rezerve v Skladu nacionalnega bogastva so od leta 2023 padle s 500 ton na 164 ton v začetku leta 2025, likvidni del sklada pa je zdaj pod tremi odstotki BDP — kar podkopava njegovo vlogo varnostnega blažilnika. To ugotavlja skupno poročilo Inštituta za svetovno gospodarstvo iz Kiela (IfW) in Stockholmskega inštituta za tranzicijsko ekonomijo (SITE), ki ga navaja STA.
Z likvidnimi rezervami, ki so skoraj izčrpane, omejenim apetitom vlagateljev po domačih obveznicah in stopnjujoče zaskrbljenostjo pred globalno recesijo in padajočimi cenami nafte, bo financiranje vojne vse težje, pišejo avtorji poročila. Moskva se sooča s proračunskim primanjkljajem, ki je do konca marca dosegel 4,6 bilijona rubljev (51,1 milijarde dolarjev), kar gre na račun visokih vojaških izdatkov in nizkih prihodkov iz nafte in plina. Centralna banka je v aprilu četrti zaporedni mesec zmanjšala zlatne rezerve — skupaj za 900.000 unč od začetka leta —, kar predstavlja najostrejši štirimesečni upad od leta 2002.
Tveganje bančne krize narašča zaradi visoke inflacije, rasti cen nepremičnin, kreditne ekspanzije in visokih obrestnih mer na depozite. Breme se prelaga na navadne državljane: potrošniški davki so bili zvišani, načrtovani so novi davki na vsakdanje blago, povečane so tudi številne upravne globe.
Kremelj zaskrbljenosti ne kaže javno. EU je ravno včeraj predlagala 21. sveženj sankcij, ki cilja na ruske energetske prihodke in banke, šefica zunanje politike EU Kaja Kallas pa je napovedala: "Opeko za opeko rušimo temelje ruskega vojnega gospodarstva." Mednarodni denarni sklad (IMF) kljub temu ocenjuje, da bo rusko gospodarstvo v letu 2026 zraslo za 1,1 odstotka — to je sicer skromna rast, a pozitivna. Ostaja nejasno, kdo točno znotraj Kremlja ali Centralne banke sprejema odločitve o upravljanju teh rezerv in po kakšni logiki.